Slovenija je 21. junija 2025 tudi uradno postala 25. polnopravna članica CERN-a. »Polnopravno članstvo Slovenije je izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Hkrati potrjuje in krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti,« pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. »S Slovenijo nas povezuje dolgoletno sodelovanje. Njene znanstvenice in znanstveniki že desetletja sodelujejo na projektu Atlas,« je poudaril predsednik Sveta Cerna Costas Fountas. »Največ se bo spremenilo za inženirski kader, ki bo imel poln dostop do Cernove tehnologije, in pa za izobraževanje,« je prepričan vodja slovenskih znanstvenikov prof. dr. Marko Mikuž. Na Esplanade des Particules bo 3. julija zaplapolala slovenska zastava, slovesnosti pa se bo poleg predsednika vlade Roberta Goloba, ministra Igorja Papiča, državnega sekretarja ter člana Sveta Cerna Jureta Gašpariča in veleposlanice v Ženevi Anite Pipan udeležila tudi delegacija Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom direktorja prof. dr. Boštjana Zalarja.

Mag. Marjan Verč iz Znanstvenoinformacijskega centra Instituta "Jožef Stefan" je prejemnik priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga je 17. junija 2025 v Ljubljani podelila Slovenska znanstvena fundacija. Priznanje je prejel za dosežke na področju vizualne komunikacije znanosti, tehnologij in inženirstva. Posebej je bil izpostavljen njegov prispevek v okviru projekta Zgodba s snemanja filma Varuhi formule, s katerim je znanstvene vsebine uspešno prenesel v vizualno pripoved, razumljivo in privlačno širši javnosti. Projekt odlično prikazuje pomen prepletanja znanosti, umetnosti in medijev pri oblikovanju sodobnega komuniciranja ter spodbuja razmislek o novih pristopih. Njegovo delo poudarja, kako ključna je vloga vizualne interpretacije pri boljšem razumevanju kompleksnih znanstvenih tem. Priznanje je pomembna potrditev njegovega prispevka k približevanju znanosti družbi. Stalna razstava Zgodba s snemanja filma Varuhi formule je na ogled v spodnji etaži Fizike na Reaktorskem centru v Podgorici. Iskrene čestitke!

Raziskovalci Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in prof. dr. Leon Cizelj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" so v ugledni znanstveni reviji International Journal of Plasticity predstavili novo teorijo za natančnejši opis nastanka lokaliziranih strižnih pasov v obsevanih kovinah pod mehanskimi obremenitvami. Nova teorija uvaja spremenljivo dolžinsko skalo, ki povezuje nastanek strižnih pasov z razvojem mikrostrukture materiala. Na ta način pasovi ostanejo omejeni na ozka območja tudi pri večjih deformacijah, kar ustreza obnašanju dejanskih materialov. Teorija je še posebej uporabna za kovine, ki pri obremenitvi kažejo mehčanje, kot so materiali izpostavljeni nevtronskemu obsevanju v jedrskih reaktorjih. Ti materiali so nagnjeni k nastanku lokaliziranih strižnih pasov, kar lahko povzroči koncentracijo napetosti na kristalnih mejah in posledično vodi do nastanka razpok. Predlagana teorija skupaj z numerično implementacijo predstavlja pomemben korak naprej pri napovedovanju obnašanja kovin v zahtevnih delovnih pogojih, kot so jedrski reaktorji.

Raziskovalca Fabio Staniscia in Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta s pomočjo računalniških simulacij pokazala, da se površinsko aktivne snovi (surfaktanti) na močno ukrivljene vodne površine – kot so nanometrske kapljice in mehurčki – vežejo bistveno drugače kot na ravne površine. To odkritje izpodbija dolgo uveljavljeno domnevo o velikostno neodvisnem površinskem vedenju in pomembno prispeva k razumevanju koloidnih sistemov na nanoskali. Surfaktanti sodijo med najpogosteje uporabljene kemikalije na svetu – prisotni so v čistilih, kozmetiki, zdravilih ter prehrambenih in drugih izdelkih. Novo razumevanje njihovega delovanja na nanoskali omogoča natančnejše načrtovanje emulzij, pen in drugih disperznih sistemov, ki igrajo ključno vlogo v farmaciji, materialih, industriji in pri okoljskih procesih. Delo je bilo objavljeno v ugledni reviji Journal of Colloid and Interface Science in ponazarja, kako lahko temeljna fizikalna spoznanja vplivajo na razumevanje in nadaljnji razvoj različnih področjih znanosti in tehnologije.

Posavska gospodarska zbornica, Krško, je skupaj z MGŠT in MVZI ter agencijama SPIRIT Slovenija in ARIS ter tradicionalnimi podporniki inovativnosti v regiji 2. junija 2025 podelila priznanja najboljšim inovacijam. Razglašene so bile štiri zlate, pet srebrnih, šest bronastih in ena prebojna inovacija. Bronasto priznanje za inovacijo je prejel Sebastian Pleško z Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan". Program za vodenje evidence gorivnih elementov FAR5 je izdelal skupaj z dr. Vidom Merljakom z Nuklearne elektrarne Krško d. o. o. FAR5 je obsežno nadgrajena različica prejšnjih verzij programa FAR, ki se uporablja za vodenje evidence gorivnih elementov v Nuklearni elektrarni Krško že od 90-ih let, t.i. jedrsko računovodstvo. Služi sledenju, evidenci in vizualizaciji podatkov o jedrskem gorivu ter izdelavi poročil in izvajanju raznih preračunov. Nova razširjena različica deluje kot intranet spletna aplikacija in je podprta s sodobnimi tehnologijami, kot so SVG, SQL ter brezšivno integracijo programa Origen. Vsem nagrajencem čestitamo!

Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Mahendran Vellaichamy, dr. Uroš Jagodič, dr. Jaka Pišljar, Jaka Zaplotnik, dr. Urban Mur, dr. Andreja Jelen, dr. Andriy Nych, dr. Deepshika Malkar, dr. Anna V. Ryzhkova, prof. dr. Miha Škarabot, prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Igor Muševič so prvi na svetu uporabili tekoče kristale v mikroskopsko majhnih svetlobnih integriranih vezij, ki so v celoti izdelana iz organskih materialov, ki delujejo izključno na svetlobo in so sposobna s pomočjo svetlobe zatemniti drugo svetlobo v času 0.000000001 sekunde. V raziskavi so uporabili precizni laserski tiskalnik, razvili inovativno metodo za zatemnitev delovanja mikrolaserja v času ene nanosekunde in eksperimentalne izsledke podprli s teorijskimi prijemi. Raziskave o svetlobnih integriranih mikrovezjih, ki so izdelana iz organskih snovi in ki za svoje delovanje uporabljajo izključno svetlobo, so osrednji rezultat petletnega raziskovalnega dela na ERC projektu LOGOS, o njih pa poroča tudi ugledna revija Nature Photonics. VIDEO